Zgodovina Zveze kulturnih društev Slovenije


Prvo slovensko kulturno društvo s cilji, ki so primerljivi s cilji naše zveze, je bilo ustanovljeno v sosednjem Gradcu že leta 1810 in njegova zasluga je ustanovitev prve univerzitetne katedre za slovenski jezik pred točno 200 leti. Dunajsko kulturno društvo pod vodstvom rektorja Miklošiča si je leta 1848 nadelo ime Slovenija in odtlej imamo ime z našo državo. V ustavnem obdobju monarhije so se društva razcvetela in v sedemdesetih letih jih je bilo na Štajerskem 513, na Primorskem 168, na Koroškem 150 in na Kranjskem 101. Ni presenetljivo, da je bilo "taborsko gibanje" za slovensko kulturno avtonomijo tako množično, saj so za njim stala številna kulturna društva.

 

Ker se je kultura preveč vezala na politiko, ki je bila vedno razklana, pa v dolgem obdobju od sredine 19. stoletja vse do druge vojne ni  bilo enotne krovne organizacije. Katoliška kulturna zveza je sicer nastala že pred koncem 19. stoletja. Tudi liberalci so poizkušali narediti konkurenčno zvezo, vendar jim je to uspelo šele po Prvi svetovni vojni. tudi druge politične opcije so organizirale svoje mreže kulturnih društev. Obdobje med vojnama je bilo sploh neugodno za kulturno organiziranje, saj razen v Dravski banovini drugod po Jugoslaviji kulturnim društvom niso posvečali nobene pozornosti. V drugi svetovni vojni so vsi zavojevalci obravnavali slovenska kulturna društva kot banditske-teroristične organizacije in so jih preganjali s skrajnimi sredstvi. Nova socialistična Jugoslavija pa je imela svoje predstave o kulturni organiziranosti, ki spet niso upoštevale slovenske društvene tradicije. Le energičnemu nastopu Prežihovega Voranca in po njegovi smrti Franceta Bevka gre zahvala, da se je organizirala Ljudska prosveta Slovenije in zatem bolj neodvisna Zveza Svobod kot krovna organizacija vseh kulturnih društev. Tako smo leta 1969 prišli do Zveze kulturno-prosvetnih organizacij in leta 1977 do Zveze kulturnih organizacij, ki se je leta 1995 preimenovala v Zvezo kulturnih društev.

 

Z rojstno letnico naše zveze pa je tako, da je bila ZKD v Ljubljani ustanovljena že leta 1920, v Mariboru šele leta 1925, najaktivnejša pa je bila ZKD v Celju, ki jo je ustanovil Vekoslav Špindler leta 1922, torej pred devetdesetimi leti. Pa vse to sploh ni pretirano usodno za razvoj društvene kulture, saj je bila ZKD takrat vendarle predvsem  kulturniška podružnica liberalcev. Današnja ZKD v principu zavrača politične delitve v kulturi. V našem statutu smo zapisali, da je ZKD nadpolitična organizacija in da je njen cilj bogatenje kulturnega življenja vseh državljank in državljanov Slovenije. Že dve desetletji nam uspeva, da strankarske delitve ne določajo načinov povezovanja kulturnih društev in delujemo ter smo priznani kot splošna krovna organizacija slovenskih kulturnih društev. To je bistvo, ki ga moramo podčrtati; niti približno pa se ne želimo vračati k starim delitvam.

 

(pripravil mag. Franci Pivec)

Opomba: Zgodovino Zveze kulturnih društev Slovenije bomo v bodoče zapisovali zlagoma. V njej bodo zajete konference, sestava organov, večji dogodki in vse, kar je vplivalo na delo zveze.

Če nam pri tem lahko pomagate, bomo zelo veseli.