Strateške usmeritve ZKD Slovenije v obdobju 2016 - 2021


STRATEŠKE USMERITVE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2016 – 2021

 

Uvod

Razvojna strategija ZKD Slovenije 2016-21 v celoti  temelji na splošnih načelih,  ki so bila sprejeta leta 2009 z dokumentom Strategija  ZKD Slovenije za obdobje 20010- 2015 (objavljen  na spletni strani ZKD Slovenije http://zveza-kds.si),  ter na Resoluciji o Nacionalnem programu kulture 2015- 2020. V celoti  upošteva dokumente Evropske unije, ki govorijo o kulturi  (Evropska agenda za kulturo v globaliziranem svetu (2007), Kulturni program EU 2007-2013, Komisija in nevladne organizacije – oblikovanje trdnejšega partnerstva (2005)) in dokumente Sveta Evrope (Resolucija Res(2003)9- Položaj partnerstva med Svetom Evrope in nacionalnimi nevladnimi organizacijami in vključuje sporočila memorandum mednarodne organizacije za aktivno participacijo v kulturi Amateo, sprejeto marca 2014 v Stockholmu.  Strategija je hkrati usklajena  s strateškimi usmeritvami  Javnega sklada RS  za kulturne dejavnosti za obdobje 2015- 2020.

Zato je  strategija   v primerjavi s prejšnjo, sprejeto za obdobje 2010 – 15, bolj akcijsko zastavljena.  Ker so osnovni pojmi že nekaj let  razčiščeni, je taka usmeritev logična in potrebna, še zlasti zaradi tega, ker ZKD Slovenije v preteklem obdobju posebnih akcijskih programov, s katerimi naj bi udejanjala svojo strategijo, ni sprejemala. V času samoiskanja in samorefleksije naše organizacije, značilne za preteklo obdobje, ki ga  je hkrati zaznamovalo tudi krčevito iskanje boljše operativne sposobnosti, je bilo  namreč  sprejemanje akcijskih programov j težje kot danes, ko so se razmere za delo vendarle nekoliko izboljšale.

Stanje

Večina nekoliko splošnejših poglavij v dokumentu Strategija ZKD Slovenije v obdobju 2010- 15, zlasti tista, ki govorijo o mestu in vlogi kulturnih društev iz zvez v lokalnih okoljih in o njihovem razmerju do JSKD ter drugih pristojnih subjektov na nivoju lokalne in državne ravni, ostaja aktualnih tudi danes in ne potrebuje dopolnitev. Zapisana so jasno in razumljivo;  nobenega  vzroka ni, da bi spreminjali tam  opredeljena razmerja, ki so skladna  z zakonskimi določbami, ki opredeljujejo nevladni sektor nasploh, področje nevladnih organizacij na kulturnem področju še posebej,  ter so tudi v skladu z dolgoletnimi razvojnimi vizijami ljubiteljske kulture in večinoma  tudi z uveljavljenimi dobrimi praksami pri delovanju društev in njihovih zvez , čeravno so se te po letu 1991 vendarle ponekod močno spremenile.

Spoznanje, da so stalna povezanost, sodelovanje in od tod izvirajoči skupni programi temeljna osnova za dobro  delo kulturnih društev, za katero pa morajo tako rekoč vsak dan skrbeti društva sama in v tem smislu prispevati  svoj delež k delovanju svojih zvez, vsekakor  prodira v  splošno zavest  ljubiteljskega kulturnega dela. V zadnjih nekaj letih se je delovanje zvez  tam, kjer  delujejo, na splošno stabiliziralo in okrepilo, vendar pa je treba obenem dodati, da se na območjih, kjer so bile zveze ukinjene ali pa so usahnile, v glavnem  niso obnovile. To pomeni, da je mreža še vedno precej luknjičava in da vsaj osnovne povezave zagotavlja JSKD s svojo profesionalno mrežo, kar pa seveda pomeni, da izvirnih interesov  ljubiteljskih kulturnih društev  na teh območjih sistematično ne zastopa nihče. Za zdaj velja splošna ocena, da stabilno in dobro deluje približno 40 mestnih in občinskih zvez kulturnih organizacij, pri čemer je mogoče razločno opaziti, da je položaj bistveno boljši tam, kjer deluje večje število društev ter  je vplivna moč zvez tradicionalna. Močan vpliv na stanje ima tudi ekonomski položaj: materialno šibkejša območja  je namreč mogoče zaznati zlasti na  Dolenjskem, v Beli Krajini in deloma tudi v Pomurju, kjer je Murska Sobota edina mestna občina, v kateri delovanja zveze kulturnih društev še niso obnovili.

Tudi razmerja društev in zvez do JSKD, ki so ponekod problematična ali celo deformirana, se spreminjajo zelo počasi. Pomemben napredek sicer opažamo pri formalnem odnosu ZKD Slovenije in  JSKD, ki sta svoje medsebojno razmerje  utrdili s podpisom partnerskega dogovora, s katerim sta se zavezali k usklajevanju in izvedbi skupnih programov, kar naj bi sicer veljalo tudi za občinske zveze in območne izpostave JSKD. Dogovor v mnogih okoljih ostaja bolj na papirju, čeravno bi lahko pomenil odločilen korak pri združevanju moči zlasti v odnosu do lokalnih skupnosti, pa tudi v medsebojnih odnosih. Suho formaliziranje odnosa lokalnih skupnosti do zvez kulturnih društev, ki so  v mnogih primerih zanje zgolj eno od kulturnih društev (tak odnos  do zvez  včasih izpričuje   tudi  kakšna območna izpostava JSKD), pri čemer je včasih mogoče zaznati tudi povsem subjektivne prestižne interese, zato pogosto močno zavira  optimalno  vsebinsko in programsko sodelovanje na področju ljubiteljske kulture nasploh.  Skratka: v teh odnosih je še mnogo nejasnosti in  nerazumevanja, zaradi česar bo razreševanje teh osnovnih razmerij  še zmerom ostalo ena ključnih točk delovanja zvez kulturnih društev.

V zadnjih nekaj letih postaja pozornosti vredno novo razmerje med zvezami kulturnih društev in  JSKD v občinah, ki so s posebno pogodbo prepustile izvajanje kulturne politike na področju ljubiteljskih dejavnosti  Javnemu skladu. Ni slučajno, da se je to zgodilo prav v občinah, kjer je bila tradicionalna moč zvez kulturnih organizacij vselej velika in kjer so te zveze do uveljavitve novih določil Zakona o javnem interesu na področju kulture, ki jih  je leta  2011 izvzel iz okvira nosilcev javnega interesa na področju kulture, dobro opravljale  vlogo pooblaščenega distributerja javnih sredstev za ljubiteljsko kulturo. Tako zveze v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici ter v nekaterih manjših občinah kot tudi območne enote, ki  ta območja pokrivajo, so se tega leta znašle v novem položaju, katerega posledice niso bile povsod zgolj pozitivne. Treba je tudi preučiti izkušnje sicer maloštevilnih zvez, ki izkoriščajo vendarle še zmerom obstoječe možnost, da zveze kulturnih društev društva z njihovim  soglasjem zastopajo v vseh razmerjih do lokalne skupnosti, kar bi bil lahko zgleden primer najbolj gospodarnega in vsebinskega delovanja   tovrstne povezave. Žal prav  v letu 2015 lahko na tem področju beležimo likvidacijo takega delovanja v občini Grosuplje, kjer je bila zaradi samovolje občinskega vodstva odlično delujoča občinska zveza praktično onesposobljena.  Obenem je treba   poudariti, da zdajšnja zakonska ureditev  žal ponovitev takih dejanj tudi v drugih občinskih okoljih nikakor ne preprečuje.

Tudi  razumevanje  delovanja  in vloge same  Zveze kulturnih društev Slovenije nikakor  ni  samoumevno ali  neproblematično.   Strategija 2010 – 2015 o tem ni mogla izreči  povsem jasne besede, kar je bilo seveda razumljivo in je posledica velikih sprememb, ki so se na področju zgodile zlasti z ustanovitvijo JSKD.  Ena od opredelitev  mesta in vloge ZKD Slovenije v tem dokumentu se glasi: »ZKD je predvsem informacijska mreža, ki naj zagotavlja podatke in komunikacijo za uspešno delovanje kulturnih društev«, pri čemer poudarja  pomembnost  delovanje svetovnega spleta, ki naj bi postal eden  ključnih vzvodov razvoja meddruštvenih povezav in razvoja ljubiteljske kulture nasploh.  Na prvi pogled se utegne zazdeti, da gre za premalo ambiciozno usmeritev, ki lahko celo marginalizira delovanje krovne organizacije ljubiteljske kulture, izkušenejši opazovalec pa bo hitro ugotovil, da je v informacijski dobi vloga »informacijske hrbtenice« nekega področja  naloga, ki v celoti zagotavlja smiselnost delovanja neke krovne organizacije. Kajpak odvisno od učinkov, ki jo izvajanje take naloge proizvaja.

V obdobju zadnjih petih let se je ZKD Slovenije  v večji meri uspela uveljaviti pri zastopanju  interesov ljubiteljske kulture v  okviru pristojnih državnih organov in nekaterih drugih asociacij nevladnega sektorja. Dokaj enakopravno je sodelovala v obravnavah zakonov oz. njihovih sprememb in dopolnitev, ki zadevajo področje ljubiteljske kulture, v obravnavanju nacionalnega kulturnega programa in obravnavi poročil o njegovi realizaciji, na podoben način  se je aktivneje vključevala v delo CNVOS (Centra za informiranje in razvoj  nevladnih organizacij), postala je član mednarodne asociacije ljubiteljskih kulturnih organizacij Amateo, bila je ključni pogajalec s kolektivnimi organizacijami za zastopanje avtorjev pri izplačevanju nadomestil za javno izvajanje umetniških del  na področju ljubiteljske kulture, s čimer je utrdila svojo prepoznavnost v okviru nevladnega sektorja.  Že teh dejavnosti ni bilo malo in so zaradi svojega obsega nedvomno prizadele osnovno »poslanstvo«  Zveze: njene druge dolžnosti povezovanja svojih članov s posveti, sprotnim informiranjem in animiranjem za oblikovanje mnenj, predlogov in zahtev za izboljšanje stanja na področju, ter ustreznega interveniranja pri problemih, ki se jim dogajajo pri njihovem delu. Zlasti pomanjkanje ustreznih stikov s posveti in drugimi rednimi stiki s svojimi člani/cami/ je tudi danes največja slabost delovanja Zveze. Izboljšanje te pomanjkljivosti je verjetno najbolj nujna prihodnja usmeritev njenega dela, ki vsekakor zahteva pomembno višjo   operativno usposobljenost od tiste, s katero danes razpolaga zveza.

Lahko sklenemo, da je tudi danes  s trdno in zavezujočo opredelitvijo delovanja in vloge ZKD Slovenije še zmerom kar nekaj težav.   Njena šibka operativna  sposobnost (v tem hipu je zanjo zagotovljena polovica delovnega mesta za polni delovni čas,  pa še to v okviru strokovne službe JSKD), skorajda  simbolična materialna sredstva  za njeno delovanje, ki ne presegajo 10.000 evrov letno,  ter dejstvo, da praktično nima lastnega premoženja,   neposredna in popolna materialna odvisnost od JSKD ter dejstvo, da  ne izvaja lastnih kulturnih projektov , kar bi jo delalo bolj primerljivo z drugimi producenti,  med katerimi je denimo tudi večina občinskih zvez kulturnih organizacij, predstavlja  za njeno delovanje in prepoznavnost določen problem in pred njene organe neprestano postavlja latentno potrebo po kritičnem samoizpraševanju. Kakor je to neprestano preverjanje lastnih temeljev dobro za kritično sprotno ocenjevanje lastnega dela,   je po drugi strani njen nekoliko  fluidni dejanski status težava za oblikovanje trdnega programa dela, ki ga zahteva dejavnost krovne organizacije.  Vsekakor je mogoče reči, da se je ZKD Slovenije dovolj vplivno profilirala kot predstavnik izvirnih interesov kulturnih društev in zvez, ki neposredno in posredno tvorijo njeno članstvo, pa tudi v vlogi  zagovorništva interesov ljubiteljske kulture, ki se kaže v  pogajanjih, sklepanjih sporazumov in sodelovanju z drugimi krovnimi zvezami v nevladnem sektorju. Nesporno  je razmerje do JSKD v vsakem primeru ne le pomembno, marveč celo (preveč)  usodno za njeno normalno delovanje in ga je potrebno vseskozi pazljivo obravnavati. A oba subjekta sta glede na začetne težave po letu 2000 spletla produktivne in dobre medsebojne odnose, med njima pa je kadrovska soodvisnost, ki se kaže v sestavih organov oz. nadzornih organov taka, da do resnejših sporov ali  problemov praktično ni mogoče priti – kljub morebitnim spremembam zdaj nedvomno dobro sodelujočih vodstev. To zadošča. V ZKD Slovenije se tudi  sicer dobro zavedamo, da je dejstvo,  da na  njenem  področju kot  paradržavna služba deluje operativno visoko usposobljen  sklad, priča  o priznavanju posebnega pomena, ki ga ima država do ljubiteljske   kulture, čeravno  v nekaterih elementih  močno -  in to ne vselej blagodejno - vpliva na razmerja med civilno družbo in državo.  Nobeno drugo področje v bistvu prostočasnih aktivnosti ni organizirano na tako družbeno zavezujoč način.

Poglavitni cilji ZKD Slovenije v srednjeročnem obdobju 2016- 2021

ZKD Slovenije bo glede na zgoraj zapisane ugotovitve v prihodnjem obdobju pomemben del svoje aktivnosti  namenila nadaljnji pripravi in sprejemanju, v primeru uspešnega zaključka pa tudi uspešnemu implementiranju Zakona o ljubiteljski kulturi , pri čemer bodo prednostne naloge:

  1. krepitev  lastne dejavnosti:

-  temeljitejša posodobitev  in okrepitev  sredstev informiranja in komuniciranja, s katerimi razpolagamo: spletna stran ZKD Slovenije, povezana z  začetkom  stalnega izhajanja revije Kultura;

-  posebna pozornost  bo veljala  preučevanju možnosti za vključevanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v razpise Evropske unije in morebitnemu nujnemu združevanju moči za aktivnejšo udeležbo pri njihovem izvajanju;

b)           optimizacija komuniciranja, povezovanja in stalnega sodelovanja v okviru svojega članstva ter zagovorništva interesov ljubiteljskih kulturnih delavcev:

-              kot svojo prednostno nalogo bistveno okrepila  svojo sposobnost stalnega, kvalitetnega in strokovnega  komuniciranja zlasti v zvezi z  načinom upravljanja in vključevanja v sistem kulturne politike in soodločanja o javnih sredstvih, ki omogočajo  učinkovito delovanje kulturnih društev in njihovih zvez  ter s izboljšanim pristopom na tem področju poskušala zagotoviti  čim  boljšo medsebojno  informiranost o stanju ljubiteljske kulture nasploh;

-              ZKD Slovenija bo pogumneje in odločneje izvajala zastopništvo interesov svojega članstva  na področju ljubiteljske kulture, pri čemer bo sodelovala in zahtevala čim bolj neposredno   vključevanje v vsa delovna telesa in ad hoc skupine, ki se bodo ukvarjale s pripravo  sistemskih dokumentov (zakonodajnih, planskih, deklarativnih), ki bodo neposredno zadevala interes ljubiteljske kulture oz. njene usode v splošnem okviru področja kulture nasploh;

-              V primeru lastnega interesa po izboljšanju določenega stanja, delovnih pogojev oz. strokovnih standardov bo praviloma sprožila ustrezno pobudo, ter glede na potrebe in možnosti  oblikovala svoje delovne skupine za razrešitev takih vprašanj ter vanje vključevala  vse subjekte, ki lahko pripomorejo k razrešitvi vprašanj in so pripravljeni v tem delu tudi sodelovati;

-              pri tem se ZKD Slovenije ne bo izogibala morebitnim  javnim polemikam s tistimi, ki na kakršenkoli problematičen način  spreminjajo osnove in pogoje dela kulturnih društev na kateremkoli območju države in s tem ogrožajo normalno delo in razvoj ljubiteljske kulture. Še posebej bomo občutljivi na morebitno samovoljo odgovornih posameznikov, ki bi na nedemokratičen način in brez argumentov poskušali ogrožati področje in delo, ki so ga dolga leta ustvarjali prizadevni ljubiteljski kulturni delavci;

-              z večjo medsebojno informiranostjo in povezanostjo bomo lahko kritično nastopili tudi proti anomalijam v našem lastnem delu, opozarjali na nedoslednosti, problematične usmeritve društev in zvez, ki se lahko zgodijo in ki bi lahko ogrozile kvalitetno delo, ki bo vse bolj postajalo glavni  imperativ ljubiteljske kulture nasploh.

 

c)            v razmerju do Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti:

-              okrepitev medsebojnega komuniciranja z uveljavljanjem stalnih delovnih oblik za sprotno usklajevanje svojih mnenj o splošnih, pa tudi posebnih vprašanjih področja ljubiteljske kulture (oblikovanje standardov za ljubiteljsko kulturno delo,   skupnih programih in njihovi izvedbi in vprašanjih izvajanja nacionalnega kulturnega programa nasploh);

-              na osnovi možnosti, ki jih zvezam kulturnih društev oz. neposredno društvom samim daje načelo kadriranja v svete območnih izpostav in nadzorni odbor JSKD posredovanje vseh pomembnejših stališč in mnenj v te organe ter hkratno seznanjanje   vodstev zvez kulturnih društev  s stališči teh organov;

- vzpostavljanje smiselnih in transparentnih razprav o razvojnih vprašanjih, pa tudi konkretnih programih ljubiteljske kulture na vseh nivojih;

- sprotno reagiranje na morebitno uzurpacijo pristojnosti,  za katero ni nobenih veljavnih pooblastil, in ki se lahko pojavi v območnih izpostavah JSKD v razmerju do lokalnih oblasti;

-  intenzivnejše vztrajanje na izvajanju zakonskih določb 7. alineje  4. člena Zakona o JSKD, ki  skladu nalaga zagotavljanje  zagotavlja strokovno-organizacijsko podpore ljubiteljskim kulturnim društvom in njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.

d) v razmerju do drugih subjektov, zainteresiranih za razvoj ljubiteljske kulture:

 -             potrebno je začeti s sistematičnejšim urejanjem osnov (pogojev, višine nadomestil,  priznan status) mentorskega dela;

-              bistveno okrepljeno ukvarjanje s šolskimi skupinami oz. društvi, tam kjer še obstajajo. Skupaj z JSKD in Ministrstvom za kulturo bo treba bo jasno in javno zahtevati ustreznejši odziv in sodelovanje  izobraževalne sfere; 

-              sistematično ukvarjanje z mediji kot promotorji ljubiteljske kulturne dejavnosti je kljub slabim rezultatom zlasti v tiskanih medijih na nivoju države, treba okrepiti;

-              na področju  mednarodnega kulturnega sodelovanja si bo  ZKD Slovenije morala pridobiti   bistveno večjo vlogo, pri tem pa začeti uporabljati razpoložljiva orodja v zamejstvu (info točke).

 

Strategija predstavlja najširše okvire dela Zveze kulturnih društev Slovenije v naslednjih letih. Organi Zveze bodo na svojih organih, predvsem letni konferenci  in na sejah predsedstva vsako leto preverjali uresničevanje sprejetih usmeritev , ocenjevali uspešnost narejenega in usmeritev po potrebi   tudi dopolnjevali ali spreminjali.

 

Pripravila delovna skupina: Jože Osterman, Franci Pivec, Tomaž Simetinger, Nataša Petrovič in Danijela Hozjan