Statut Zveze kulturnih društev Slovenije


Na osnovi 9.  člena Zakona o društvih -  uradno prečiščeno besedilo (ZDru-1- UPB2, Uradni list RS, št. 64/2011) je Konferenca Zveze kulturnih društev Slovenije na svoji seji 27.marca 2014 v Ljubljani sprejela naslednji

 

STATUT ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE

 

PREAMBULA
Zveza kulturnih društev Slovenije (v nadaljevanju besedila ZKDS) je naslednica Zveze kulturnih organizacij Slovenije in pred njo stoletne tradicije povezovanja kulturnih društev na nacionalni ravni, ki sega v čas kulturnega prebujanja slovenstva. Njen cilj je vzpodbujanje ljubiteljske kulturne dejavnosti v društvih in uveljavljanje najkvalitetnejših dosežkov te dejavnosti doma in v tujini. Pri tem se ne ozira na politične, ali svetovnonazorske delitve in je odprta za vse usmeritve in zvrsti kulturne ustvarjalnosti. ZKDS si prizadeva za kulturno povezanost slovenskih društev v matici in zunaj njenih meja ter za možnosti delovanja kulturnih društev drugih nacionalnosti v Sloveniji. Tako na lokalni kot na državni ravni bo ZKDS  težila k reprezentativnosti z vključevanjem kar največjega števila društev in njihovim verodostojnim zastopanjem pred lokalnimi in državnimi oblastmi.

 

I. TEMELJNE DOLOČBE
 

1. člen

ZKDS je samostojna, prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, ki povezuje občinske in/ali območne zveze kulturnih društev, združenja društev in njihovih skupin na osnovi zvrsti kulturne dejavnosti in izjemoma posamezna kulturna društva, če se ta nimajo možnosti povezati v lokalne zveze.

2. člen
 

Ime zveze je Zveza kulturnih društev Slovenije. Kratica je ZKDS. Njen sedež je v Ljubljani, na Štefanovi 5.

Po potrebi lahko posluje preko pisarn v drugih krajih Slovenije.

3. člen
 

ZKDS ima svoj znak in žig. Znak ZKDS je oblike romba s skupino enajstih zvezdic različne velikosti v spodnjem delu in z napisom »Zveza kulturnih društev Slovenije« v zgornjem delu; podlaga, zvezdice in napis so lahko v različnih barvnih kombinacijah. Žig je enake oblike s stranicami 3 x 3 cm.

4. člen
 

ZKDS je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa jo predsednik, v odsotnosti predsednika pa podpredsednik ali tajnik.

5. člen
 

ZKDS sodeluje s kulturnimi organizacijami in društvi Slovencev v zamejstvu in tujini. ZKDS se lahko včlani v sorodne mednarodne organizacije in sodeluje s sorodnimi organizacijami v tujini.

6. člen
 

ZKDS deluje javno, za kar je odgovoren predsednik ZKDS, ki je hkrati pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delom ZKDS.
 

Javnost dela ZKDS se zagotavlja:

- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov ZKDS,
- preko javnih medijev, vključno s svetovnim spletom.

ZKD vzdržuje lastno spletno stran.

Širšo javnost ZKDS obvešča o svojem delu tako, da so seje organov ZKDS javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference ter da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih ustanov in organizacij ter predstavnike javnih medijev.

 

II. NAMEN IN NALOGE

7. člen
 

Osnovni namen ZKDS je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnost in s povezovanjem kulturnih društev in njihovih združenj s področja ljubiteljskih oz. prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot.

8. člen
 

Osnovni namen iz 7. člena ZKDS uresničuje:
- z usklajevanjem in povezovanjem delovanja ljubiteljskih kulturnih društev, zvez in združenj,
- z zastopanjem interesov kulturnih društev in njihovih zvez in združenj pred lokalnimi in državnimi oblastmi in v javnosti,
- z organiziranjem kulturnih prireditev,
- z izdajanjem publikacij v skladu s predpisi,
- z izvajanjem kulturno-izobraževalnih in vzgojnih programov za člane in za zainteresirano javnost ,
- z nudenjem strokovne pomoči in informiranjem članic,
- s vzpodbujanjem novih oblik in vsebin kulturnega delovanja,
- s sodelovanjem s kulturnimi organizacijami in društvi S1ovencev v zamejstvu in po svetu,
- s sodelovanjem s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
- s podeljevanjem priznanj za dosežke na področju kulture,

Za izvajanje posameznih nalog lahko sklene ZKDS pogodbo z javnim skladom ali drugo organizacijo, ki jo ustanovi država za izvajanje nalog podpiranja kulturnih društev oziroma z drugimi organizacijami.

9. člen

(pridobitna dejavnost)

ZKDS sme organizirati in neposredno opravljati pridobitno dejavnost, vendar le kot dejavnost, ki mora biti povezana z dejavnostjo iz 7. In 8. člena tega statuta, in pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

ZKDS  lahko opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

58.110   Izdajanje knjig
58.140   Izdajanje biltenov, revij in druge periodike
58.190   Drugo založništvo
59.130   Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj
59.200   Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
82.300   Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.520   Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

ZKDS  lahko opravljanje pridobitne dejavnosti poveri drugim osebam ali organizacijam na temelju pogodbe, ali pa ustanovi za opravljanje pridobitne dejavnosti gospodarsko družbo.

 

III. ČLANSTVO V ZKDS

10. člen
 

Član ZKDS je občinska ali območna zveza kulturnih društev, združenje kulturnih društev in njihovih skupin na osnovi zvrsti kulturne dejavnosti in izjemoma posamezno kulturno društvo, če nima možnosti povezave v lokalno zvezo. Sklep o vključitvi v ZKDS mora sprejeti njihov najvišji organ. S vključitvijo član sprejme Statut ZKDS in se zaveže, da se bo ravnal po njem. Vključitev potrdi s svojim ugotovitvenim sklepom Predsedstvo ZKDS na prvi seji po prejemu sklepa o vključitvi.ZKDS ima lahko častne člane.
 

Častni člani so posamezniki ali pravne osebe, ki imajo velike zasluge za razvoj in delovanje ZKDS. Častne člane imenuje konferenca ZKDS na predlog članov in organov ZKDS.

 

11. člen
 

Članstvo zveze ali združenja preneha:

- s prostovoljnim izstopom po sklepu najvišjega organa zveze ali združenja,
- ko zveza ali združenje izgubi lastnost osebe z izbrisom iz registra društev,
- z izključitvijo na podlagi odločitve konference ZKDS v primeru, ko član ZKDS krši določila statuta in temeljne usmeritve delovanja ZKDS.

 

12. člen
 

Pravice članic ZKDS so, da:
- predlagajo in sooblikujejo program ZKDS;
- predlagajo in volijo svoje predstavnike v organe ZKDS,
- nadzorujejo javnost dela in pravilnost poslovanja ZKDS preko nadzornega odbora, v določenih primerih, ki jih določa ta statut, pa tudi neposredno.

Dolžnosti članic ZKDS so, da:

- delujejo v skladu s statutom ZKDS,  uresničujejo sprejeti program ZKDS,
- sodelujejo pri delu v organih ZKDS,

 

IV. NAČIN UPRAVLJANJA ZKDS

13. člen

Organi ZKDS so:
- konferenca
- predsedstvo
- predsednik in podpredsedniki ZKDS
- nadzorni odbor

14. člen
 

Najvišji organ ZKDS je konferenca. Konferenco sestavljajo:
- po en predstavnik vsakega člana ZKDS,
- dodatni predstavnik člana na vsakih dvajset vključenih društev nad osnovnim številom dvajset društev po članu;
- člani predsedstva in nadzornega odbora.

15. člen

Pristojnosti konference ZKDS:
- sprejema statut in druge splošne akte,sprejema letno poročilo o delu društva;
- sprejema letno poročilo z bilanco uspeha in poslovnega izida;
- sprejema programske usmeritve in poročila organov konference
- voli in razrešuje organe zveze,
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednike ZKDS,
- odloča o izključitvi iz članstva ZKDS,
- odloča o nakupu ali prodaji nepremičnin, ki so v lasti ZKDS,
- odloča o prenehanju delovanja ZKDS,
- odloča o dnevnem redu zasedanja konference,
- odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva in nadzornega odbora.

 

16. člen

(redna seja konference)

Redna seja konference ZKDS se skliče praviloma vsako leto. Sklep o sklicu redne seje konference ZKDS sprejme Predsedstvo ZKDS, ki predlaga tudi dnevni red in pripravi potrebna gradiva.
Vabilo in gradivo morajo člani konference ZKDS prejeti 15 dni pred sejo konference. Sejo konference ZKDS ter vseh organov in stalnih oblik delovanja se sklicuje v pisni obliki.

17. člen

(volilna seja  konference)

Konferenca ZKDS vsako peto leto na volilni seji razrešuje in voli organe zveze.

Predsedstvo ZKDS vodi postopek evidentiranja in kandidiranja ter opravlja strokovno delo v zvezi s pripravo kandidatnih list, lahko pa imenuje kandidacijsko komisijo, ki opravi naštete naloge.

Volitve se pričnejo s kandidacijskim postopkom, ki ga prične predsedstvo ZKDS, tako da najmanj 30 dni pred objavo sklica volilne skupščine pozove vse članice, da predlagajo kandidate za:

-predsednika in dva podpredsednika ZKDS;
-člane predsedstva ZKDS;
-predsednika in člane nadzornega odbora ZKDS,

in določi 30-dnevni rok za oddajo kandidatur.

Kandidaturi za predsednika ZKDS mora biti priložen kratek opis življenjepis z opisom njegovih izkušenj v kulturni, društveni in drugih dejavnostih in kratka vizija vodenja in prioritet za delovanje ZKDS v prihodnjem mandatnem obdobju.

Predsedstvo najkasneje 7 dni pred datumom, za katerega je bila skupščina sklicana, pošlje vsem članicam kot gradivo za skupščino:

-seznam vseh kandidatov za predsednika in podpredsednikeZKDS, katerih kandidature so bile popolne;
-seznam kandidatov za člane predsedstva;
-seznam vseh kandidatov za predsednika in člane nadzornega odbora.

Predsedstvo na teh osnovah oblikuje kandidatne liste in jih posreduje v sprejem konferenci ZKDS.

Volitve predsednika, podpredsednikov in organov ZKDS so tajne, razen če konferenca  odloči drugače.

Pri volitvah  konferenca  najprej po osebni ali pisni predstavitvi vseh kandidatov izvoli predsednika, nato oba podpredsednika in nato člane predsedstva.  Pri volitvah nadzornega odbora konferenca najprej izvoli predsednika in nato s tem statutom predvideno število članov. Način glasovanja se določi s poslovnikom, vendar pri tem velja načelo, da mora vsak izvoljeni kandidat dobiti več kot polovico glasov prisotnih s pravico glasovanja. Če se postopek kandidiranja in volitev za  funkcije predsednika oz. obeh podpredsednikov ter za predsednika nadzornega odbora  ne zaključi uspešno, se za takšno funkcijo izvedejo ponovne volitve najkasneje v treh (3)  mesecih  na izredni volilni seji konference. Do izvolitve opravlja naloge neizvoljene funkcije oseba, ki jo imenuje konferenca.

Na volilni seji podaja Predsedstvo ZKDS tudi poročilo o delu v preteklem mandatu, predlaga programske usmeritve za prihodnje obdobje in pripravi kandidatno listo za volitve organov ZKDS.

18. člen

Mandat predsedstva in drugih organov ZKDS, ki jih voli konferenca, se prične z dnem izvolitve na konferenci ZKDS in traja pet (5) let.

Če član organa ZKDS  med trajanjem mandata ne želi ali ne more več opravljati svoje funkcije, deluje organ v okrnjeni sestavi do naslednje redne skupščine, na kateri se  izvedejo nadomestne volitve. Če na tak način preneha funkcija predsedniku ZKDS, preide pravica zastopanja na podpredsednika, ki mora v najkrajšem možnem času poskrbeti za sklic izredne volilne seje konference, pri čemer za kandidiranje veljajo isti roki, kot jih določa 17. člen tega statuta.

19. člen

(izredna seja)

Predsedstvo konference ZKDS lahko skliče izredno sejo konference na lastno pobudo ali na pobudo 1/3 članov konference ZKDS in obravnava le problematiko, zaradi katere je bila seja sklicana. Za sklepčnost in veljavnost sklepov veljajo pravila rednega sklica.

Izredno sejo konference je predsedstvo dolžno sklicati najkasneje  15 dni po prejeti zahtevi, v nasprotnem primeru jo lahko skličejo predlagatelji. Gradivo za sejo mora predložiti, kdor zahteva sklic. Desetdnevni rok teče od dne, ko je bilo gradivo predloženo.

20. člen

Sejo konference vodi delovno predsedstvo, ki ga na predlog predsednika ZKDS izvolijo prisotni člani konference. Delovno predsedstvo vodi sejo konference ZKDS na podlagi poslovnika, ki ga delovno predsedstvo da v razpravo in sprejem takoj po izvolitvi.

Konferenca ZKDS je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica predstavnikov članov konference. Če konferenca ni sklepčna, se zasedanje odloži za 30 minut. Po tem času je zbor sklepčen, če je prisotna najmanj tretjina predstavnikov članov konference.

Sklepi konference so veljavni, ko so sprejeti z večino glasov (več kot polovica) prisotnih članov. Kadar konferenca sklepa o sprejemu, spremembah ali dopolnitvah statuta ZKDS, morata sodelovati in za sklep glasovati dve tretjini prisotnih predstavnikov članov konference.

Glasovanje na seji konference je javno, če ta ne odloči drugače. O sejah konference se piše zapisnik.

21. člen

(predsedstvo ZKDS)

Predsedstvo je izvršilni organ ZKDS, ki med sejama skupščine opravlja naloge za uresničitev programa zveze.Za svoje delo je odgovorno konferenci ZKDS. Sklicuje in vodi ga predsednik ZKDS.
Predsedstvo sestavlja do 19 članov, in sicer:

- po en  predstavnik z območij, ki jih določi konferenca ZKDS s statutarnim sklepom,
- po funkciji predsednik in podpredsedniki ZKDS ter tajnik ZKDS.

Mandat članov predsedstva traja pet let z možnostjo ponovitve.

 

22. člen

Naloge predsedstva:
- opravlja naloge skupnega pomena za delovanje ZKDS,
- sprejema in uresničuje letne programe dela in letna poročila o delu ZKDS,
- sprejema finančni načrt in zaključni račun ZKDS,
- sklepa pogodbe za izvedbo programa in finančnega načrta ter drugih nalog z javnim skladom oziroma drugo organizacijo, ki jo ustanovi država za izvajanje nalog podpiranja kulturnih društev,
- sklicuje seje konference ZKDS
- imenuje predsednika in člane odborov in komisij ter drugih delovnih teles predsedstva, če so potrebna za nemoteno izvedbo programa,
- imenuje uredniške odbore publikacij ZKDS,
- sprejema ugotovitvene sklepe o včlanitvi v ZKDS,
- imenuje tajnika ZKDS,
- sprejema pravilnik o materialno- finančnem poslovanju;
- sprejema pravilnik in odloča o prejemnikih  priznanj ZKDS.

23. člen

Predsedstvo zaseda po potrebi, a najmanj trikrat letno na rednih sejah. Seje sklicuje predsednik ZKDS. Predsedstvo je sklepčno, če je navzočih več kot polovica njegovih članov. Sklepe sprejme z večino glasov navzočih članov.

Samo v nujnih primerih se lahko skliče korespondenčna seja predsedstva. Za sklep in soglasje veljajo ista načela kot za redno sejo.

24. člen

Za svoje delo predsedstvo odgovarja konferenci.
 

25. člen

(predsednik in podpredsedniki ZKDS)

Predsednik ZKDS je zakoniti zastopnik ZKDS in opravlja zlasti naslednje naloge:
- predseduje predsedstvu ZKDS,
- predstavlja ZKDS v javnosti,
- sklicuje in vodi predsedstvo,
- je odgovoren za uresničevanje sprejetega programa ZKDS,
- opravlja druge naloge na osnovni pooblastil konference in organov ter statuta ZKDS.

Za svoje delo je odgovoren konferenci.

26. člen
 

Konferenca ZKDS voli dva podpredsednika, ki praviloma izhajata iz različnih pokrajin Slovenije in ki na ta način skupaj s predsednikom zastopajo celotno mrežo kulturnih društev v državi.

Podpredsednik v odsotnosti predsednika in po njegovem pooblastilu opravlja enake naloge kot predsednik.

27. člen

(nadzorni odbor)

Nadzorni odbor ZKDS je kontrolni organ ZKDS. Nadzorni odbor spremlja izvajanje programa, delo organov ZKDS ter zakonitost finančnega in materialnega poslovanja. O svojem delu poroča konferenci. Predsednika nadzornega odbora in dva njegova člana  izvoli konferenca izmed svojih članov za dobo petih let.

Seje so sklepčne, če je prisotnih večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov  prisotnih članov. Če je število glasov izenačeno, pretehta predsednikov glas.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih organov ZKDS.

28. člen

(tajnik ZKDS)

Tajnika ZKDS na predlog predsednika ZKDS imenuje predsedstvo ZKDS za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan. Praviloma svoje delo opravlja poklicno.Tajnik skrbi za izvrševanje sklepov predsedstva ZKDS in nadzornega odbora ter za svoje delo odgovarja predsedstvu in predsedniku. V kolikor ima ZKDS strokovno službo, je njen vodja.

V. FINANCIRANJE ZKDS IN NADZOR NAD RAZPOLAGANJEM S SREDSTVI

29. člen

Dohodki ZKDS so:
- sredstva, pridobljena z opravljanjem pridobitnih storitev, kot jih opredeljuje 9. člen tega statuta;
- sredstva, pridobljena iz proračuna države in proračunov lokalnih skupnosti,
- sredstva, pridobljena s kandidiranjem na domačih in mednarodnih natečajih,
- darila, volila in prispevki posameznikov, organizacij in donatorjev,
- drugi prihodki in  članarina, če jo določi  konferenca.

30. člen

O uporabi materialnih in finančnih sredstev ZKDS odloča konferenca, predsedstvo in pooblaščeni funkcionarji zveze. Podatke o poslovanju lahko dobijo vsi člani ZKDS in pristojni organi. Poslovanje je javno.

ZKDS posluje preko poslovnega računa,  odprtega pri  eni od slovenskih bank.

 

Če ZKDS pri opravljanju svoje dejavnosti oziroma neposrednem opravljanju pridobitne dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.

31. člen

ZKDS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in finančnim načrtom, ki ga sprejme predsedstvo.

Predsedstvo vsako leto obravnava in sprejme zaključni račun.

32. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in/ali tajnik ZKDS. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Finančno in materialno poslovanje mora ZKDS voditi v skladu z računovodskimi standardi za društva in s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju, ki določa tudi način izkazovanja podatkov.

33. člen

Člani organov ZKDS praviloma ne prejemajo plačila za svoje delo. Predsedstvo ZKDS pa lahko v izjemnih primerih, ko posamezni funkcionarji opravijo posebej  nujno in zahtevno delo velikega pomena za delo ZKDS,  te nagradi v sorazmerju z njhovo prizadevnostjo in uspešnostjo, vendar mora članicam omogočiti vpogled v letno višino prejetih nagrad. Višina nagrade posamezniku letno ne sme presegati višine dveh minimalnih plač v Republiki Sloveniji.

 

VI. PRIZNANJA ZKDS

34. člen

ZKDS podeljuje priznanja. Vrsto priznanj, način podeljevanja in kriterije določa poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo ZKDS.

VII. STROKOVNA SLUŽBA

35. člen
 

Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, finančnih in administrativno-tehničnih nalog ima lahko ZKDS strokovno službo ali pa za ta opravila sklene pogodbo z drugo organizacijo. Obseg potrebnih del določi predsedstvo ZKDS.

 

VIII. PRENEHANJE ZKDS

36. člen
 

ZKDS preneha obstajati:
- na podlagi prostovoljnega razida po sklepu konference ZKDS o prenehanju dela ZKDS,
- če se zmanjša število članic ZKDS pod dva,
- po samem zakonu.

Ob prenehanju ZKDS preide njeno premoženje na člane ZKDS po enakih deležih, razen če konferenca ZKDS ne odloči drugače.  Ostanek javnih sredstev na računu ZKDS se vrne proračunu, iz katerega izvirajo.

IX. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB STATUTA

37. člen
 

Spremembe in dopolnitve statuta ZKDS se sprejemajo po enakem postopku kot sam statut. Dolžnost tajnika ZKDS je, da po končanem postopku obvesti pristojni registracijski organ o spremembah in dopolnilih.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen
 

Vsi akti ZKDS morajo biti usklajeni s spremembami statuta ZKDS ali sprejeti v roku šestih mesecev od sprejema statuta ZKDS.

Predsedstvo ZKDS lahko izpelje samostojno postopek zaščite imena in celostne podobe organizacije.

39. člen
 

To besedilo Statuta  ZKDS  je sprejela konferenca ZKDS na svoji seji 27. marca 2014 .

Ta statut začne veljati takoj, zveza pa prične dokončno delovati v skladu z njim z dnem, ko pristojni organ ugotovi, da je v s skladu z veljavno zakonodajo.

S tem preneha veljati besedilo Statuta Zveze kulturnih društev Slovenije, sprejeto  23.marca 2002.

 

V Ljubljani, 27. marca 2014.
 

Predsednik ZKDS
mag. Jože Osterman