Srečanje mednarodnega združenja (mreže) za ljubiteljsko kulturo Amateo v Vrsarju, 19. do 21. maja 2016


Evropsko združenje , pravzaprav mreža  za aktivno participacijo v kulturnih dejavnostih (mi to racionalno poimenujemo kot ljubiteljsko kulturo) Amateo, vsako leto organizira srečanje svojih članov/ic, na katerem obravnava različne teme s področja ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Letos je organizacijo srečanje prevzela Hrvaška, kjer so se poleg Kulturno- prosvetnega sabora (skupnosti) Hrvaške združile še lokalne kulturne in oblastvene organizacije Istre (istrska županija, občina Vrsar, turistično podjetje Maistra Rovinj Vrsar) in pripravile uspešno srečanje, ki je bilo po oceni udeležencev eno bolje organiziranih.  Lepo poznopomladansko vreme je bilo za večino udeležencev, ki so prihajali iz nordijskih držav, Velike Britanije in držav Beneluksa kajpak še dodatno lepo presenečenje, saj so po krmežljavi pomladi, ki so jo imeli v svojih državah, končno videli res pravo sonce.

Združenje, h katerega ustanovitvi je odločilno prispevala Slovenije, je bilo leta 2008  ustanovljeno v Ljubljani  na osnovi belgijskega zakona, ki je najustrezneje omogočal ustanovitev in delovanje tovrstnega subjekta. Sedež ima v Gentu (Belgija), Iz Slovenije so se srečanja udeležili direktor JSKD IGor Teršar, vodja območne izpostave JSKD Ivančna gorica Simona Zorko in predsednik ZKD Slovenije Jože Osterman. Za ZKD Slovenije, ki se je v Amateo včlanila leta 2015, je bila to prva udeležba,ostali udeleženci pa s toplo pozdravili njeno včlanitev. Večina članic je sicer z območja Ervopske unije - edina izjema je Makedonija, ki se je letos včlanila preko frstivala Ohridsko polteje, ki ga sicer Slovenci dobro poznamo.

Vsaki članici (z izjmo gostiteljev, ki so podrobno predstavili svojo ljubiteljsko kulturno dejavnost, pa tudi nekatere širše vidike njihove kulturne politike) je pripadel po en referat. Igor Teršar je predstavil nekatere primere dobre prakse, pa tudi ljubiteljsko kulturo pri nas nasploh in požel precej pozornosti. Slovenija je ena od dežel, ki tudi formalno  posveča ljubiteljski kulturi precejšnjo pozornost, saj to področje predstavlja pomemben in nezamenljiv del nacionalnega kulturnega programa, To  verjetno pripomore k temu, da pri nas delež prebivalstva, ki aktivno sodeluje v kulturni ustvajalnosti, sodi med najvišje v Evropi. Ne moremo se sicer kosati z Nizozemci in večino skndinavskih držav, kjer je aktivna participacija v kulturi pomemben del njihovega družabnega življenja, zaradi česar se tam kulturnega življenja aktivno udeležuje od 15 do 35% prebivalstva, večino ostalih pa po tem kazalcu prehitevamo. Udeleženci so sicer predstavili celo vrsto zanimivih dobrih praks, celo skorajda neverjetnih zgodb o ljubiteljskem kulturnem delovanju  v posameznih okoljih, iz katerih je bilo razvidno, kako spontana, sproščena, igriva in prijazna je lahko ljubiteljska kultura. Vsekakor so to izkušnje, iz katerih velja črpati tudi pri našem delu.

Kategorija: 
Datum: 
nedelja, 29 Maj, 2016
Kraj: 
Ljubljana