Pogosta vprašanja - FAQ


Vprašajte - mi odgovorimo ...
 
Pogosta vprašanja (in odgovori nanje) se nanašajo na nejasnosti v društvenem delu. Če imate na vprašanje popolnejši odgovor, vas vabimo, da nam ga pošljete. Vključevali bomo tudi vsebinska dopolnila in pripombe. Prav tako lahko tudi predlagate, katero vprašanje naj obdelamo. Svoje sugestije nam pošljite na naš naslov .

Kliknite na vprašanje, na katero želite dobiti odgovor!

Kaj pomeni, da je Zveza kulturnih društev Slovenije nevladna organizacija?
Ali je res potrebna zveza kulturnih društev, ko pa obstaja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki se ukvarja z enakimi stvarmi?
Kako registriram društvo (ali zvezo)?
Kje dobim pomoč za pravna vprašanja v društvu, eventualne vzorčne statute in drugo?
Kako pridobim status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture?
Pri svojem delu se večkrat srečujem s pojmom »avtorske pravice«. Kaj to pomeni?
SAZAS nas je opozoril, da svoje prireditve nismo prijavili pri njem. Je to nujno? Ali moram avtorske pravice plačati tudi za izvajanje ljudskih pesmi, ki niso »avtorske«?
Kaj je SAZAS?
Kje dobim potrdilo o registraciji društva?
Kakšna je razlika med klubom in društvom?
Zanima me kako sta povezani ZKD in JSKD in kakšne skupne obveznosti in pravice imata?
Ali je obvezno, da imata ti dve inštituciji skupne prostore, osnovna sredstva, telefon, telefax, ostala sredstva ter arhiv?
Ali je ZKD samostojna organizacija in komu je odgovorna?
Kako lahko dosežem, da dobi društvo donacijo iz dela dohodnine, ki mu ga lahko namenijo plačniki dohodnine?

 

Kaj pomeni, da je Zveza kulturnih društev Slovenije nevladna organizacija?

Nevladnost pomeni po naši opredelitvi naslednje:
da ustanovitelj Zveze kulturnih društev ni vladna ali politična organizacija,
da nobena vladna organizacija ali njen transmisijski organ ne pogojuje odločanja ZKD Slovenije niti glede kadrov niti glede vsebine da so sredstva, s katerimi se financira ZKD Slovenije, pridobljena na javnih razpisih za nevladne organizacije da vsebine svojega dela organi ZKD Slovenije ne podrejajo političnim kriterijem
  
 
Ali je res potrebna zveza kulturnih društev, ko pa obstaja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), ki se ukvarja z enakimi stvarmi?

V uveljavljanju kulturne politike, kjer so v velikem delu slovenskih občin ljubiteljska kulturna društva skorajda edini lokalni ponudnik kulturnih storitev, ter posledično pri pridobivanju javnih sredstev za kulturne programe stopajo društva, vključno z ZKD, v direkten odnos z občinami oz. njihovimi pristojnimi organi, za nekatere programe širšega pomena pa z JSKD. V nekaterih (večjih) občinah je JSKD na osnovi pogodb z občinami pooblaščen tudi za distribucijo občinskih sredstev za kulturne programe. Ne glede na vse te naštete relacije pa je jasno, da je mogoče ustrezen partnerski odnos pri kreiranju ljubiteljske oz. društvene kulturne politike z odgovornimi nosilci oblasti oz. delitve javnih sredstev doseči le preko močne zveze kulturnih društev, ki so prostor (samo)regulacije kulturnih programov in izvirni glas v njih povezanih  društev, in  ki bi morale povsod postati mesto, kjer kulturna društva oblikujejo skupno programsko in razvojno politiko, zahteve za izboljšanje pogojev dela in njegove ustrezne finančne podlage. Ker je funkcija zvez v preteklosti marsikje oslabela, smo danes priča popolni odsotnosti »planiranja kulture«, bistvenemu osiromašenju nekdaj bogato prepletenega odnosa šol s šolskimi kulturnimi društvi in zvezami, nedorečene kadrovske politike in še marsičemu. Poglavitna vsebina dela zvez je torej predstavljanje zvez in usklajevanje programov in kulturnega razvoja v razmerju do pristojnega organa. Prav je, da obenem lahko opravljajo tudi morebitne servisne usluge za društva, če je to smotrno, prav je, da pripravljajo dogovorjene skupne projekte in prireditve, vendar je vse to po pomenu zanje sekundarna dejavnost. Zato je osnovno razmerje do občinskih organov in tudi do JSKD v osnovi razmerje združenih (ljubiteljskih) kulturnih ustvarjalcev z vsemi njihovimi interesi do tistega subjekta, ki sta ga občina ali država pooblastili, da ustvarja pogoje za delovanje in razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.

Kar zadeva odnos do JSKD, bi sicer lahko rekli, da je večina njunih interesov precej podobnih, celo skupnih, vendar pri tem ne kaže odmisliti tudi nasprotujočih si stališč in točk, ki vselej nastajajo v razmerju med ustvarjalcem in tistim, ki mu je naloženo, da mu zagotovi čim boljše ustvarjalno okolje. Osnovna logika delitve dela med njima vsekakor ostaja, da naj se ZKD kot asociacija kulturnih društev in v njih združenih ustvarjalcev ukvarja s problemi delovanja društev in oblikovanjem njihove skupne kulturne politike, JSKD kot s strani države ustanovljen subjekt pa s projekti in programi, ki zagotavljajo strokovnost, preglednost in napredek ljubiteljske kulture nasploh. 

 

Kako registriram društvo ali zvezo?

Veljavni Zakon o društvih (najbolje je, da upoštevate kar uradno prečiščeno besedilo)  je  objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/2011. Zveza: http://www.uradni-list.si/1/content?id=104888.   V njem so navedeni tudi pogoji za ustanovitev in registracijo društva.

Sicer veljajo za zveze enaka določila kot za društva.
Na upravni enoti opravite registracijo.
(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
– zapisnik ustanovnega zbora;
– dva izvoda temeljnega akta;
– seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
– dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
– odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
– naslov sedeža društva;
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
Zakon določa, da mora upravna enota v 30 dneh od prejema zahteve odločiti o registraciji društva, pri čemer lahko zahteva tudi dopolnitve.
Vse spremembe (odgovorne osebe, predstavnika društva, dejavnosti, statuta, naslova in podobno) morate sporočiti upravni enoti.
Ni nepomembno vedeti da morate oddati finančno poročilo in davčno poročilo za preteklo leto do konca marca v tekočem letu.

Preden ustanovite društvo, dobro preberite določila o tem, kaj mora biti določeno v temeljnem aktu - statutu. Opredelite njegove cilje in dejavnosti, tudi tiste sekundarne. In še to: društvo v načelu naj ne bi nosilo imena v tujem jeziku. Če pa že, potem »Kulturno društvo Xxxxxxxxxxxxxxxxxxx«, čeprav pri nekaterih upravnih enotah tega ne sprejemajo.

Kje dobim pomoč za pravna vprašanja v društvu, eventualne vzorčne statute in drugo?

Ministrstvo za javno upravo financira centre, kot sta PIC (http://www.pic.si/) v Ljubljani in Zavod PIP v Mariboru (http://www.zavodpip.si/). Še boljše izkušnje pa imamo s CNVOS, kjer so sposobni ljudje, ki se radi odzovejo prošnji za sodelovanje: http://www.cnvos.si/ .

 

Kako pridobim status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture?

Kulturno društvo lahko pridobi status društva v javnem interesu, če izpolnjjuje pogoje, ki jih določa Zakon o društvih (uporabno zlasti prečiščeno besedilo zakona, UPB-2, Ur.list 64/2011). Status društva v javnem interesu  prinaša določene prednosti, kot so upoštevanje statusa pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, društvo lahko postane tudi upravičenec za namenitev dela dohodnine za donacije, brezplačno pravna pomoč ...

Vse o tem, kako pridobiti status društva v javnem interesu, splošne pogoje, učinke ter kakšne so dolžnosti društev, si lahko preberete na:

http://www.jskd.si/aktualno/drugo/kd_v_javnem__interesu_10.htm

 

Pri svojem delu se večkrat srečujem s pojmom »avtorske pravice«. Kaj to pomeni?

Avtorske pravice so oblika intelektualne lastnine. O njih je lahko najdete obširnejše informacije na spletni strani Urada za intelektualno lastnino. Avtorske pravice se bliskovito prebijajo na prvo mesto med industrijami. Pri njih ne gre le za avtorstvo v tradicionalnem pomenu (avtor slike, pesmi, besedila), ampak za kompleks dejavnosti, kjer je prisotna intelektualna komponenta - v zabavi, v programiranju, oblikovanju in podobno. To je industrija prihodnosti. Vsa dejavnost društev se v glavnem odvija na področju avtorskih pravic. To pa pomeni, da morate pri vstopnem gradivu (denimo pri uporabi besedila za gledališko predstavo, pesmi za zbor, glasbenega dela za plesno točko...) to upoštevati in uporabo tudi primerno plačati. 
 
 

SAZAS nas je opozoril, da svoje prireditve nismo prijavili pri njem. Je to nujno? Ali moram avtorske pravice plačati tudi za izvajanje ljudskih pesmi?

SAZAS je kratica za društvo Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije, ki ima kot združenje ustvarjalcev, upravičenih za nadomestila avtorske pravice za svoja dela,, tudi s strani Vlade Republike Slovenije pooblastilo za nadzor nad izvajanjem norm glede avtorskih pravic pri nas in tudi za zaračunavanje ustreznih nadomestil.  Kar pa zadeva vprašanje o zaračunavanju nadomestil za ljudsko glasbo, SAZAS te pravice nima. Pač pa lahko zaračunava nadomestilo za avtorja priredbe, ali kakšnega drugega avtorskega posega v ljudsko glasbo, kajti ti posegi so običajno storjeni s strani ustvarjalcev,ki so še živi ali pa  od katerih smrti še ni minilo 70 let (tedaj se namreč avtorska zaščita izteče in delo postane splošno dobro).

Pomembno je, da je Zveza kultunih društev Slovenije leta 2011 kot kolektivna predstavnica ljubiteljskih kulturnih društev skupaj s še nekaterimi podobnimi  predstavniki določenih področij podpisala poseben skupni sporazum, ki omogoča društvom okrog 50 % popust na siceršnje tarife. Operativno  za ljubiteljsko društveno kulturo za izvajanje tega sporazuma skrbi strokovna služba ZKD Ljubljana, tako da je najbolje, da si ogledatle njihovo spletno stran http://www.zkdlj-zveza.si/index.php?option=com_content&view=article&id=419:podpis-sporazuma-s-sazas&catid=85:aktualno&Itemid=107, in o tem izveste vse podrobnosti. Tudi o tem, na kakšen način sklenete s SAZAS pogodbo, ki vam omogoča ustrezne popuste, pa tudi tarife, ki ob tem veljajo.

Kaj je torej SAZAS?

Da ne bomo samovoljno pisali o tem, lahko to preberete na njihovi strani sami:
SAZAS.
Tu najdete tudi v prejšnjem odstavku omenjen skupni sporazum. Posebej si preberite njihove odgovore na pogosta vprašanja pri rubriki avtorji in uporabniki.
 

Kje lahko dobim potrdilo o registraciji društva?

Zakaj potrebujete potrdilo o registraciji društva? Pri prijavah na razpise to zahteva Ministrstvo RS za kulturo in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Dobite ga na svoji upravni enoti proti plačilu takse. Če imate odločbo o društvu, ki deluje v javnem interesu, ste tega plačila oproščeni. Lahko pridobite potrdilo tudi od AJPES, kjer pa stane nekaj čez 4 evre.
Po Zakonu o upravnem postopku pa k razpisom javnih služb, kamor spadajo razpisi občine, sklada in ministrstva ni potrebno prilagati potrdila, ker imajo te službe dostop do podatkov Ministrstva za notranje zadeve. Seveda to ne velja za Ministrstvo za kulturo in JSKD. 
 

Kakšna je razlika med klubom in društvom?

Seveda je vprašanje, kaj razumete pod klubom. Če je to društvena dejavnost, je lahko klub registriran kot društvo, kar se opravi po postopkih, ki so predvideni za takšno registracijo. Klub je lahko ena od oblik društvenega dela na področju kulture. Če pa je klub kaj drugega, recimo gostinska dejavnost, potem se lahko registrira kot gospodarski subjekt, lahko je zasebni nepridobitni zavod, lahko je javni zavod. Odvisno je torej od vsebine. Kolikor vem, pri upravnih enotah ni težav, da se klub registrira kot društvo, če to izhaja iz društvenih pravil. »Klub« je lahko tudi v nazivu društva. Torej gre pri društvu za pravni status, pri klubu pa za vsebino oziroma obliko dela in lahko dobi v postopku registracije tisti pravni status, ki izhaja iz vsebine in oblike dela.

 

Zanima me kako sta povezani ZKD in JSKD in kakšne skupne obveznosti in pravice imata?

Sklad je vladna organizacija, podrobnosti njene organiziranosti pa določa zlasti Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Ur. list RS 29/2010). Prej je bila Zveza kulturnih organizacij dvoživka – opravljala je vladne in hkrati nevladne funkcije. Tako je skoraj razumljivo, da je z ustanovitvijo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) prišlo do nacionalizacije kadrov, prostorov in programov, čeprav se to ni zgodilo povsod enako. Toda to je proces, ki še vedno teče. Sklad ponekod namesto ZKD izvaja nekdanji program ZKD. Ponekod nanj prenašajo ves denar za društveno kulturo, ponekod samo delno, ponekod pa so skregani z občino in ZKD in tam ne vemo, kaj se dogaja. Ker je ZKD nevladna organizacija, naj bi do sklada predstavljala društva (ali vsaj glavnino društev) in od tod izhajajo tudi obveznosti obeh strani. V svetih območnih  izpostav  sedijo v zadnjih letih tudi predstavniki nevladnih organizacij, kar je prav, in v okoljih, kjer zveze kulturnih društev dobro delujejo, so le-te tudi predlagateljice določenega števila članov sveta. Tako je tudi prav in naravno.

Glede pravic naslednje: ZKD ima pravico zastopati svoje člane, obravnavati program JSKD, se usklajevati z njim, izvajati svoj program, če ga ima in če za to dobiva sredstva. Najbolje je, da to dela skupaj po določilih partnerskega sporazuma z JSKD (pogodba.jskd_.zkds_.pdf), ki je bil podpisan novembra 2012 in zavezuje tako območne izpostave kot tudi občinske zveze kulturnih društev oz. člane ZKD Slovenije.

 

Ali je obvezno, da imata ti dve inštituciji skupne prostore, osnovna sredstva, telefon, telefax, ostala sredstva ter arhiv?

Ponavadi pri nastajanju JSKD niso nastali prenosi, t.j. se z nobenim popisom ni ločevala lastnina, zato je vse, kar je nastalo in pridobila ZKD pred njegovim nastankom, njeno. Dobro je, da je to ločeno, tudi arhivi.
Ni pa nujno, da imata ZKD in JSKD skupne prostore. Če je JSKD zasedel prostore ZKD, je od lastnika prostorov odvisno, kako bo ravnal z zvezo.  Razumno je, da se te stvari urejajo s pogovori, dogovori in sporazumi.
Osnovna sredstva so osnovna sredstva in imajo lastnika. Lahko jih ta deli pri uporabi z drugimi. Arhiv je pa dobro imeti samostojen.

 

Ali je ZKD samostojna organizacija in komu je odgovorna?

Ja, ZKD je samostojna organizacija in je odgovorna svojemu članstvu in sklepa dogovore in pogodbe s svojimi partnerji, s čimer je odgovorna v njihovem okviru tudi do njih. Je pa, to se morate zavedati, nevladna organizacija, t.j. subjekt zasebnega prava, medtem ko je JSKD subjekt javnega prava, ker je državna inštitucija.
Glavni problem je v tem, da ponavadi ZKD obupajo, ker so jim vse vzeli, in več ne gradijo svojega programa, se ne borijo zanj. Kar nekaj primerov je, ko pa se zveze niso dale in so ohranile svoje programe, ki jih razvijajo še naprej. Sklad je bil ustanovljen za to, da zaščiti piramidalni sistem v programu in zato je normalno, da so selekcije in prireditve, ki izhajajo iz nje, tudi skladove. Ni pa razumljivo, da izvaja lokalni program, ki bi ga lahko prepustil skupaj s potrebnimi finančnimi sredstvi. Nejasen položaj sklada pa tega ga sili, da se obnaša kot podjetje in zato je zainteresiran za čim večji priliv sredstev in s tem tudi prisvajanje lokalnih programov.

Donacija za društvo iz dohodnine - kdaj in kako?

Kot vam je zagotovo znano, lahko imajo društva, ki delujejo v javnem interesu, možnost, da jim plačniki dohodnine lahko namenijo do 0,5 odstotkov dohodnine, če se o tem izrečejo v svoji davčni napovedi.
Zagotovo je v vašem okolju društvo, ki je pridobilo status delovanja v javnem interesu in ki mu lahko namenite ta del dohodnine. 0,5 odstotkov sicer ni veliko in bistveno ne izboljšuje položaja društev, vendar možnost je. Vse, kar je potrebno napraviti, je, da v rubriko, ki je za to namenjena, vpišete naziv društva, naslov, davčno številko društva in odstotek (največ je to 0,5).
Obstaja obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije. Sporočilo morate poslati do 31. decembra tekočega ali pa izrazite zahtevo na DURS (na zapisnik, kot pravijo).
Obrazec za namenitev dela dohodnine.
Obrazec je za leto 2011 in se lahko spremeni. V tem primeru ga naložite s strani DURS. . Če želite nameniti donacijo, podatke (društva ali zveze)  vpišite v obrazec, vendar morate vedeti, če je do tega upravičeno/a.
Če ne veste, ali ima društvo pravico do te donacije, lahko dobite podatke o upravičencih za leto 2012 tukaj. 
Dokument naložite in ga odprete. Naslov dokumenta se lahko spremeni in takrat poiščite na straneh Uradnega lista novo verzijo.