Osnovne strategije Zveze kulturnih društev Slovenije za obdobje 2010-2015


 

Podlage

Zveza kulturnih društev Slovenije (ZKDS) je avtonomna nevladna krovna organizacija, ki je naslednica krovnih organizacij kulturnih društev iz prejšnjega stoletja in si je aktualno podlago svojega delovanja določila s Statutom ZKDS in Programskimi izhodišči, oboje sprejeto na 22. konferenci ZKDS, marca 2002 v Ljubljani.

Na najbolj splošen način je pravni položaj ZKDS urejen z zakonom o društvih, njen položaj pa specifično opredeljujejo še: 

-         določila o kulturnih društvih v Zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi (2002 in kasnejših spremembah tega zakona),

-         Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011,

-         opredelitve o vlogi in nalogah kulturnih društev in njihovih zvez v občinskih programih kulture,

-         dokumenti EU: Evropska agenda za kulturo v globaliziranem svetu (2007), Kulturni program EU 2007-2013, Komisija in nevladne organizacije – oblikovanje trdnejšega partnerstva (2005). 

Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi priznava kulturnim društvom status izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov, zato tudi natančneje definira njihov položaj in vlogo. Iz tega izhaja, da se ne more vsako društvo samovoljno proglasiti za kulturno društvo, če ne deluje skladno z 80. členom ZUJIK. Opredelitev je bila sprejeta na naš predlog, zato je samoumevno, da jo uveljavljamo tudi v našem delovanju in smo jo vključili v statut ZKDS. Glede na to je treba preveriti kriterije vključevanja v ZKD ter oceniti prakso registracijskih organov za društva. Določila zakona glede kulturnih društev je treba upoštevati tudi pri odločanju o dodeljevanju javnih sredstev za društveno dejavnost na področju kulture. 

ZUJIK opredeljuje tudi posebne pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, ki pa jih je Ministrstvo za kulturo s pravilnikom najprej zaostrilo do te mere, da je prihajalo do izrazitega nesorazmerja glede na druge resorje, kar je bilo v škodo kulturnim društvom. Po letu 2009 se je stanje normaliziralo.  ZKDS je takšen status pridobila v letu 2003.  

Javni interes za kulturo, ki ga uresničujejo tudi kulturna društva in njihove zveze, se določa z nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008 – 2011 opredeljuje načela kulturne politike, pri katerih kulturna društva prispevajo pomemben delež, še posebej pri: 

-         pravici do kulture, saj so kulturna društva pomemben dejavnik uresničevanja 59. člena Ustave RS, ki govori o kulturi kot neodtujljivi pravici vsakega človeka;

-         kulturi kot ustvarjalni in združevalni energiji v družbi, saj so najbolj razširjena oblika povezovanja ljudi prav s tem namenom;

-         pluralizmu svobodi izražanja in enakih možnostih za ustvarjanje, saj kulturna društva daleč presegajo okvire, ki jih v tem pogledu nudijo poklicne kulturne ustanove;

-         skrbi za slovenski jezik, saj so po zaključeni šoli kulturna društva pogosto edini način aktivnega kultiviranja slovenskega jezika;

-         skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je že dolgo značilnost, da se slovenska skupnost kjer koli po svetu takoj prepozna po aktivnem kulturnem društvu;

-         upoštevanju narodnih skupnosti in etničnih skupin v Sloveniji, saj so kulturna društva praviloma prva oblika njihovega javnega nastopanja;

-         smotrni razvejenosti kulture po Sloveniji, saj le kulturna društva dosežejo sleherni del naše dežele;

-         zagotavljanju kulturne izmenjave s tujino, ki jo kulturna društva izvajajo izjemno množično in "kapilarno" ter dosegajo velike promocijske učinke;

-         razvijanju kulturne zavesti in izražanja pri otrocih in mladini, kjer šola vse bolj odpoveduje in kjer je pritisk potrošniške "estrade" vse močnejši. 

ZUJIK predpisuje tudi sprejemanje lokalnih programov kulture, vendar to delajo le nekatere občine. Nesporen interes ZKD je, da se takšni programi sprejmejo in se na ta način razgrne celovita vloga kulture v lokalni skupnosti ter odgovornost zanjo, zato si bomo še naprej  prizadevali, da k njihovemu oblikovanju pristopijo tudi občine, ki so se sedaj temu izognile. 

ZKDS bo še naprej aktivna pri opredelitvi, pravnem urejanju in financiranju nevladne sfere v Sloveniji, kar zajema sprejetje zakona o nevladnih organizacijah. 

Za nevladni sektor velja tudi ureditev tega področja v EU, ki ga šteje za nenadomestljivega v družbenem razvoju. Pristopili bomo k ustreznim povezavam z nevladnimi kulturnimi organizacijami v drugih članicah EU, pri čemer nas vodi naslednje stališče Komisije: »Za NVO in skupine NVO je pomembno, da so demokratične in pregledne, kar zadeva članstvo in pravico do zastopanja. V tem smislu Komisija spodbuja organizacije, naj sodelujejo v združenjih in mrežah na evropski ravni, saj takšne organizacije znatno izboljšajo učinkovitost posvetovalnega postopka. Da bi slednji lahko potekal skozi taka združenja in mreže, morajo te organizacije zagotoviti, da so njihove strukture reprezentativne, zlasti kar zadeva njihove korenine v raznih državah članicah EU«. Soočeni smo s podcenjevalnim odnosom slovenskih vladnih struktur do društvene sfere in s poskusi ustvarjanja kvazi-nevladnih organizacij, ki nimajo reprezentativne legitimacije in njihovo dogovarjanje z vlado ni verificirano s strani celotne mreže. Take organizacije potem tudi neupravičeno zastopajo slovensko društveno mrežo na ravni EU. Na splošno ZKD ni zadovoljna s stanjem v nevladni sferi, ki bi morala biti poleg vladnega in gospodarskega sektorja tretji steber družbe. Podobno kot nekatere druge največje in najstarejše društvene zveze ocenjujemo, da "zveza društvenih organizacij" ni uspešna pri zastopanju interesov daleč najbolj množične oblike nevladnega organiziranja in si bomo prizadevali za drugačno obliko zastopstva v odnosu do vlade.

 

RAZVOJNA VIZIJA

I.

Kulturna društva in njihovo povezovanje v krovne organizacije imajo na Slovenskem dolgo zgodovino. V njej so se izoblikovale izkušnje, ki so vredne posnemanja, pa tudi takšne, ki jih ne bomo ponavljali. K slednjim štejemo 

-         delitev kulturnih društev po ideoloških kriterijih, kar jih je vedno instrumentaliziralo za namene zunaj kulture in jim usodno škodilo;

-         paradržavno uokvirjanje društvenega delovanja, ki je dušilo samoiniciativnost in neodvisnost kulturnih društev. 

Pravo društveno delovanje se napaja iz notranjih potreb kulturnega ustvarjanja, ki so duhovni odsev obstoječih in napoved novih družbenih razmer.

II. 

Kulturno delovanje v društvih pogosto enačijo kar s tradicijo, ker se pač opira na ustaljene oblike. Toda izpod tega se vseskozi dogajajo inovativni premiki, s katerimi se kulturni običaji umeščajo v nov čas, ali pa se porajajo povsem novi ustvarjalni odzivi, ki v institucijah ne morejo prodreti. Ne eno, ne drugo pa ni oblika pasivnega potrošništva in gole porabe prostega časa, ampak je izraz talenta in volje za umetniško delovanje. Pred desetletjem ali dvema se je kulturnega delovanja v društvih oprijela označba »ljubiteljstvo«, ki ni povsem ustrezna, saj bi si jo drugod po svetu raztolmačili kot navijaštvo (fan), kar je daleč od bistva naših kulturnih društev. Iz društvene oblike organiziranosti preprosto ni treba izvajati sklepov o vsebini delovanja, ker se v njih srečujemo s celotnim spektrom pristopov od ljudske do alternativne kulture. Razvoj v kulturnih društvih gre v smeri vse večje pluralnosti, ki zajema tako spontano  ljudsko kulturno tvornost kot tudi načrtno ljubiteljsko umetniško produkcijo in naloga ZKD je, da oboje podpira.

III. 

Kulturna društva imajo pomembno vlogo pri vpisovanju Slovenije na kulturni zemljevid Evrope. Važna je tako količina kot kakovost kulturnih stikov. Proces kulturne izmenjave je dvosmeren: 

-         slovenska kulturna ponudba se mora pojavljati na čim več mestih v tujini, pri čemer so zelo pomembna tudi slovenska kulturna društva izven matične države;

-         ponudba drugih kultur mora biti dostopna povsod v Sloveniji, pri čemer je dobrodošlo tudi delovanje etničnih kulturnih društev znotraj države. 

ZKD goji policentrizem v kulturi in nobena druga organizacijska mreža ne pokriva slovenskega prostora tako na gosto. Brez upoštevanja kulturnega policentrizma doma, ni uspešnega uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem prostoru.

IV. 

ZKD je predvsem informacijska mreža, ki naj zagotavlja podatke in komunikacijo za uspešno delovanje kulturnih društev. V tem pogledu je vse bolj odločilen internet, s katerim je treba priti do sleherne lokalne zveze in društva. Čeprav so kazalci uporabe interneta v Sloveniji vzpodbudni, se prav pri njih potrjuje izrazita koncentracija na Ljubljano in še nekaj mest, pri prostorsko razpršenem delovanju kulturnih društev pa se pokažejo mnogoštevilne bele lise. Ker je to svojevrstna podoba »digitalnega razlikovanja« v Sloveniji, je upravičeno pričakovanje, da bi v projekte njegovega premagovanja, preko javnih dostopnih točk, knjižnične mreže, šolske mreže itd., postopno zajeli tudi informacijske potrebe kulturnih društev. Za kulturna društva je prehod na poslovanje preko interneta bistvena inovacija, z dolgoročnimi posledicami za boljšo repertoarno politiko, pridobivanje članov in občinstva, iskanje finančnih virov, povezovanje z društvi v Sloveniji in po svetu itd...

V. 

Razširjena organizacija kulturnih društev in njihovih zvez zajema veliko število dejavnikov, ki jih je treba v vseh posameznih primerih konkretno ugotoviti in vzpostaviti z njimi ustrezno organizacijsko povezavo. Zelo slabo je, če namesto tega vse stavimo na eno samo povezavo z JSKD, kar zvezo in društva spravlja v tvegano in nepotrebno organizacijsko odvisnost. V razširjeni organizaciji je treba še bolj porazdeliti odnose vsaj še z naslednjimi subjekti: 

-         lokalna skupnost (občina, četrtna ali krajevna skupnost, bodoča pokrajina...)

-         izobraževalne ustanove,

-         mediji,

-         knjižnica in drugi kulturni zavodi,

-         verske ustanove,

-         gospodarske firme,

-         druga društva, še posebej gasilska, upokojenska, turistična ipd.. 

Vse te dejavnike je treba s promocijo kar številnih primerov dobre prakse zainteresirati za delovanje kulturnega društva oziroma ZKD in jih tudi upoštevati pri lastnem načrtovanju. 

 

STRATEŠKE USMERITVE

1. Odgovornost do dediščine kulturnih društev

O kulturnih društvih na Slovenskem lahko govorimo od sredine 19. stoletja, da bi se ob koncu tega stoletja začele oblikovati tudi njihove krovne organizacije. Te so se delile tako po teritoriju (kranjske, štajerske, primorske...) kot tudi po prepričanju (katoliške, liberalne, socialistične...).Vendar bi bilo povsem zmotno razlaganje, da so bile te delitve srž društvene kulture. Že nekaj primerov, kot so Slovenska matica, Mohorjeva družba ali Ljudski oder pove, da je bilo v ospredju kulturno poslanstvo, ki je omogočilo nastanek  temeljnih kulturnih institucij slovenskega naroda. Miklošič, Krek, Cankar so osebnosti, ki jim zanesljivo ni dopustno pripisati plehke instrumentalizacije kulturnih vzgibov širokega kroga ljudi, ampak prej obratno, opozarjanje politike na dolžno spoštovanje duhovne podstati slovenstva. 

Prežihov Voranc, ki je po Drugi vojni oživljal delovanje kulturnih društev,  je do svoje smrti zagovarjal njihovo avtonomijo v Ljudski prosveti.  Vsiljeni politizaciji navkljub, si kulturna društva nikoli niso pustila vzeti lastne besede pri svojem delovanju in slej kot prej se je to izkazalo tudi pri krovni strukturi – Zvezi kulturnih organizacij – ki se je že konec sedemdesetih razprla v široko pahljačo neodvisnih ustvarjalnih pobud in nespornih umetniških dosežkov. 

Slovenska država je z ustanovitvijo JSKD krovno organizacijo kulturnih društev razbremenila paradržavnih funkcij njene predhodnice, a ji ob tem pobrala  več kot je bilo upravičeno, saj je nova Zveza kulturnih društev ostala tudi brez simbolnih znamenj, ki so pod imeni Gallusa, Linharta, Marolta itd...izpričevala tradicijo posameznih področij društvenega delovanja. Kakorkoli, danes je ZKD v položaju prave nevladne organizacije, ki povezuje pretežno večino kulturnih društev v Sloveniji in s tem prevzema nase odgovornost za njihov sistemski položaj v družbeni ureditvi. Predstavlja pa tudi nadaljevanje krovnega povezovanja, ki ni danes nič manj pomembno kot je bilo v preteklih obdobjih in ki zahteva enako zavzetost za kulturo, kot so jo izkazovali pretekli rodovi. Današnja generacija društvenic in društvenikov ima zahtevno nalogo, nadaljevati delo na visoki ravni, kot jo predstavlja dediščina kulturnih društev.

 

2. Stanje društvene kulture

a.) Krajevna, šolska, sindikalna, upokojenska in etnična društva 

Kulturna društva so nepogrešljiv dejavnik v življenju skupnosti, kar se v celoti ohranja na lokalni ravni in velja za vse slovenske kraje, ki gojijo neko zavest o lastni identiteti. Podobno je nekoč veljalo tudi za delovne kolektive, vendar se sindikati vse redkeje posvečajo temu vidiku življenja svojih članov. Še vedno pa je več kot sto pomembnih kulturnih društev, ki nosijo imena poslovnih sistemov, v katerih delujejo, krepijo njihovo socialno kohezivnost in prispevajo k njihovi pozitivni javni podobi. Žal upada tudi število šolskih kulturnih društev, kar je lahko tudi odsev zanemarjanja kulturne vzgoje v šolskem sistemu, čemur se ZKD vneto upira in temu področju namenja velik delež svojih skromnih virov. Naglo narašča število upokojenskih kulturnih sekcij. Rast je značilna tudi za etnična društva.

b) Kriza velikih društev 

Skupno število kulturnih društev je v naglem porastu. Po podatkih SURS je bilo leta 1985 1.269 kulturnih društev, leta 1998 jih je bilo 1.698, leta 2001 že 2.250 in danes že preko 3.000. Pri tem se postopoma spreminja njihov profil in vse manj je velikih društev z mnogimi sekcijami. Posebej v urbanih okoljih prevladujejo specializirana društva z zgolj eno vrsto dejavnosti. Tak razvoj je povezan z dejstvom, da kulturna društva v mestih nimajo svojih »domov« in to pomanjkanje prostorov zožuje tudi ponudbo dejavnosti. Se pa s tem siromaši tudi  »društvena demokracija«, saj se specializirane dejavnosti uravnavajo kar s »tehničnimi normami« režije, dirigiranja, koreografije ipd., statutarno delovanje društvene skupnosti pa postaja odvečna formalnost. Razvoja v opisani smeri ni mogoče ustavljati, je pa smiselno podpirati večja društva, predvsem pa okrepiti delovanje zvez kulturnih društev in preko njih ohranjati participacijo pri odločanju o kulturi.

c) Regionalne razlike 

Porazdelitev kulturnih društev po statističnih regijah (za leto 2001, novejših podatkov nimamo, se pa struktura verjetno ni bistveno spreminjala) potrjuje policentrični značaj naše dejavnosti: 

 

REGIJA                                  

ŠT. DRUŠTEV

ŠT. PREBIV.

PREB/DRUŠTVO

JV Slovenija

168

138.113

822

Gorenjska

206

196.867

956

Goriška

178

120.186

675

Koroška

101

74.042

733

Notranjsko-kraška

77

50.646

658

Obalno-kraška

131

103.866

793

Osrednja-slovenska

541

490.549

907

Podravska

303

319.855

1056

Pomurska

148

124.203

839

Savinjska

270

256.497

950

Posavska

64

69.716

1089

Zasavska

65

46.200

711

SKUPAJ

2.252

1.990.740

884

 Kazalec števila prebivalcev na kulturno društvo nedvomno kaže na možnosti kulturnega udejstvovanja v neki regiji in če so razlike domala dvakratne, bi se morali v nekaterih okoljih vprašati, kaj so storili v podporo kulturnim društvom. Iste regije, ki tukaj izkazujejo najmanjše število kulturnih društev glede na število prebivalcev, najdemo pri dnu po številu kulturnih domov in po deležu na prebivalca, ki ga iz občinskega proračuna namenjajo za kulturo. Povprečno slovenski občinski proračuni letno namenijo za kulturo vsega 32 Evr na prebivalca, od tega 10 Evr za investicije, vendar mnoge občine in polovica mest ne preseže 70% tega zneska. Značilno je, da prav v takih občinah nismo uspeli z zahtevo po sprejetju lokalnega programa kulture ( ki ga sicer zahteva ZUJIK, vendar brez sankcij za kršitelje).

d) ZKD in/ali JSKD? 

Ključna za današnje stanje ZKD je bila razdelitev nekdanje ZKO na JSKD in ZKD, ki se za slednjo ni zgodila na srečen način. Popolnoma vsi viri (zaposleni, materialna sredstva, simboli) so bili preneseni na državni sklad. Le nekaj občin lokalnim zvezam še naprej financira tudi kakšno delovno mesto. Zakon o skladu sicer naroča njegovi strokovni službi, da mora skrbeti za delovanje zvez, vendar se to v mnogih primerih ne dogaja, pač pa so ZKD marsikje razumljene celo kot nekakšno odvečno podvajanje sklada, nekatere njegove izpostave pa se povsem brez legalne osnove predstavljajo tudi kot asociacije in predstavništva  kulturnih društev. Dolgotrajno dogovarjanje o ureditvi odnosov na konkretni ravni ni uspešno in hočeš nočeš smo v takih primerih soočeni s vprašanjem, ali je zakonsko predvidena koordinacija ZKD in JSKD sploh realna? Če ni, si glede nje ne bomo več delali iluzij in se bomo začeli boriti za ustrezno profesionalizacijo ZKD. 

e) Javna sredstva za društveno kulturo 

Finančni položaj kulturnih društev se poslabšuje, kar je na eni strani posledica manjših možnosti ali nezainteresiranosti donatorjev, na drugi strani pa stalnega zmanjševanja proračunskih podpor društvenim programom. Jasno je, da javna sredstva predstavljajo v poprečju le četrtino društvenih financ, vendar prav tisti del, ki zagotavlja stabilnost delovanja. Glede na priznano družbeno koristnost kulturnih društev, je nerazumljivo, da pri javnem financiranju vse bolj zaostajajo za drugimi društvi in tudi za drugimi kulturnimi programi. Ob tem pa se povečujejo stroški delovanja kulturnih društev, ker rastejo najemnine za prostore, davčne dajatve, avtorske pristojbine itd... V ne tako redkih primerih država od kulturnih društev pobere več, kot pa jim da, kar kaže na nerazjasnjen koncept o vlogi socialnega kapitala, ki ga društva izdatno bogatijo.

 

3. ZKD v občini

a) Osnova je občinska ZKD 

Lokalna zveza kulturnih društev je reprezentant interesov včlanjenih kulturnih društev v odnosu do občinskega sveta oz. občinske uprave. Normalno je, da se v vsaki občini, ki ima več kulturnih društev, ustanovi lokalna ZKD. Če je v občini eno samo kulturno društvo, se le-to neposredno vključuje v ZKDS. Imamo tudi  primer, da v občini delujeta dve zvezi kulturnih društev. Večina ZKD pa še vedno zajema društva iz dveh, treh in več občin, kar je še posebej značilno za majhne občine. Nobene potrebe ni po unificiranju, vendar pa se mora teritorialna struktura lokalnih ZKD podrediti kriteriju, da jo vse občine na njenem območju dejansko upoštevajo kot sogovornika pri programskih in proračunskih odločitvah. Če gredo te odločitve v določeni občini mimo lokalne ZKD, je to neizpodbiten argument za ustanovitev lastne ZKD v tej občini. S tem se ne sme odlašati in vsako drugačno ravnanje je v nasprotju z osnovnim poslanstvom lokalne ZKD, da zastopa interes kulturnih društev v občini. 

Območja izpostav JSKD niso odločilna za konstituiranje lokalnih ZKD. Sedanje prekrivanje je predvsem posledica inercije, ne pa dejanskih potreb. Zakon nalaga strokovni službi sklada, da »servisira« zveze kulturnih društev neodvisno od njihove teritorialne organiziranosti. Slepo sledenje teritorialni strukturi izpostav sklada je eden od razlogov neprepoznavnosti ZKD v lokalnih okoljih in zunanji znak njihove neavtonomnosti, ki ni združljiva z naravo nevladne organizacije.  

Zasidranost ZKD v občini se mora izkazati s tesnim sodelovanjem njenih predstavnikov z občinskim svetom in občinsko upravo in v pripravljenosti le-te, da ji nudi pogoje za delovanje. ZKD prispeva k doseganju soglasja o financiranju kulturnih društev in pomaga pri oblikovanju in sprotnem dopolnjevanju občinskega programa kulture. Za kulturna društva v občini je njihova ZKD sredstvo, s pomočjo katerega izvajajo svojo vlogo nosilcev in organizatorjev kulturnega dogajanja. Lokalna ZKD zbere letne programe svojih društev in z njimi kandidira za občinska sredstva, pri čemer poda svojo oceno zahtevkov, oblikovano na dosežkih društev v preteklih letih. Prav tako predloži skupni program kulturnih društev, ki zajema skupne prireditve po vrstah dejavnosti, kulturne prireditve v izvedbi društev ter izobraževalne tečaje. Lokalna ZKD županu tudi predloži letno poročilo o dejavnosti kulturnih društev v občini in ga zagovarja, če je uvrščeno na sejo občinskega sveta ali njegovih organov. Iz občinskega proračuna se financirajo dotacije za redno dejavnost kulturnih društev in skupni program kulturnih društev v občini.

b) Sodelovanje z območno izpostavo JSKD 

Stična točka lokalnih ZKD in območnih izpostav JSKD je skupni program kulturnih društev. Po dogovoru na »mariborskem seminarju« leta 2002 se skupni program sprejme na letni programski konferenci, na kateri sodelujejo vse lokalne ZKD območja. Za izvedbo dogovorjenega programa se združujejo tudi sredstva, pridobljena iz občinskih proračunov ali drugih virov in sicer v deležih, ki odgovarjajo udeležbi kulturnih društev iz posamezne občine v njem.

c) Problem kulturne infrastrukture 

Lokalne ZKD so soočene z akutno problematiko prostorov tako za redno delovanje društev, ponekod pa tudi za prireditve, bodisi da primernih prostorov ni ali pa so predragi. V manjših občinah poteka aktivnost obnove kulturnih domov in v takih primerih so pogoji za društveno delovanje še najboljši. Zadnja leta smo priče gradnji t.i. večnamenskih dvoran, ki so prilagojene redkim masovnim prireditvam, za kulturna društva pa domala neuporabne. V mestnih občinah, ki sicer vodijo sezname objektov »kulturne infrastrukture«, pa je dostop kulturnih društev do takih prostorov neurejen in prepuščen samovolji vsakokratnih upravljavcev. V občinah, kjer so pristopili k pripravi lokalnega programa kulture, se je izkazalo, da je možno uspešno rešiti večino prostorskih stisk za kulturno delovanje, zato lahko nasprotovanje takemu pristopu razumemo tudi kot namerno ohranjanje nezakonite rabe »kulturne infrastrukture«. Doseči želimo, da bo lokalna skupnost vsakemu kulturnemu društvu z verificirano vlogo v lokalnem programu kulture, zagotovila vsaj minimalne prostorske pogoje delovanja.

d) Mešane zveze društev 

V nekaterih občinah povezujejo vse vrste društev v enotno zvezo društev in zdi se, da to spreminja mrežo krovnega povezovanja kulturnih društev. V resnici nas to ne moti, saj zakon o društvih dopušča različne in večkratne povezave. Če bodo to vprašanje znala rešiti druga tradicionalna društva z uveljavljenimi krovnimi organizacijami kot so gasilci, planinci itd..., ga bomo rešili tudi mi.

 

4. ZKD Slovenije

a) Policentričnost 

Nacionalna krovna organizacija kulturnih društev je zgrajena na izkušnjah iz preteklosti, ki v prvi vrsti narekujejo dosledno spoštovanje zastopanosti vseh slovenskih pokrajin. Ta se zagotavlja s temeljno naslonitvijo na lokalne ZKD in s statutarnimi določili o teritorialno uravnoteženi sestavi organov zveze. Ko bo sprejeta regionalizacija države, jo bomo zlahka upoštevali tudi v ZKDS.

b) Zastopanost vseh zvrsti dejavnosti 

Drugi konstitutivni element ZKDS so posebne zveze kulturnih društev, ki se oblikujejo po zvrsteh dejavnosti in ki se po lastni presoji odločajo za vključitev v ZKDS, pri čemer ohranjajo popolno samostojnost glede strokovnih vidikov svojega področja.  

c) Posebni interesi 

ZKDS si posebej prizadeva za uveljavitev interesov slovenskih zamejskih in izseljenskih kulturnih društev in društev različnih narodnih entitet v Sloveniji. Z enako pozornostjo se posveča tudi sodelovanju z drugimi društvenimi strukturami, ki pripisujejo pomembno mesto kulturnemu delovanju, kot npr. upokojenska, turistična, izobraževalna, lovska itd.. društva.

d) Nevladna organizacija v javnem interesu 

ZKDS je priznan status organizacije, ki deluje v javnem interesu, vendar razpolaga le z minimalnimi sredstvi, ki komaj omogočajo izpolnjevanje formalnih statutarnih obveznosti. To vsekakor ni položaj, ki ga Vlada ali Evropska komisija predvidevata za krovne nevladne organizacije. Od postopnega urejanja tega področja si obetamo bistveno izboljšanje pogojev za delo in posledično naš bistveno večji prispevek k delovanju kulturnih društev in njihovih lokalnih zvez. 

ZKDS si mora zagotoviti osnovno organizacijsko in finančno samostojnost. Le tako bo lahko ovrednotila in uveljavila reprezentativnost in zavzela ustrezen položaj v odnosu do JSKD. Sedaj je njegova »ujetnica«, ne pa civilno-družbeni partner, saj je v materialnih pogledih povsem odvisna od tega, kako si v JSKD razlagajo zakonsko obveznost podpiranja delovanja kulturnih društev in njihovih zvez. Če si morajo lokalne ZKD pridobiti potrebno avtonomijo ob podpori občinske skupnosti, si mora ZKDS to avtonomijo pridobiti v sklopu urejanja položaja krovnih nevladnih organizacij na podlagi strategije Vlade do nevladnega sektorja.

 

AKCIJSKI NAČRT  ZKDS  2010 – 2015

(Akcijski načrt bo nastajal skozi javno razpravo o strategiji: predlog akcijskega načrta bo Predsedstvo ZKDS objavilo do konca leta 2009, sprejet pa bo skupaj s strategijo na redni konferenci ZKDS spomladi 2010.)

A. Sodelovanje pri pripravi zakonodaje, pomembne za kulturna društva

B. Sodelovanje pri načrtovanju kulture na državni in lokalni ravni

C. Sodelovanje v okviru nevladnih organizacij

Č. Sodelovanje med ZKD in JSKD

D. Konstituiranje občinskih ZKD

E. Izpopolnjevanje informacijske mreže ZKD

F. Usposabljanje društvenih vodstev

G. Partnerski dogovori z drugimi organizacijami

 

Na 31. konferenci ZKD Slovenije marca 2013 so udeleženci obravnavali  tudi uresničevanje strategije in potrdili oceno, ki jo objavljamo spodaj..

ocena_uresnicevanja_strategije_2010-15.docx

Pon, 02.05.2016

Vabilo na okroglo mizo o pozitivnih vplivih petja v zboru ali skupini

Cankarjev dom Ljubljana, torek, 17. maja 2016 ob 19. uri

PETJE NA...

Čet, 28.04.2016

Nastop godbe iz Bakovcev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo zagotovo eden vrhuncev vseh nastopov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin v okviru Tedna ljubiteljske kuture 2016. Vabljeni...