Nagrade in priznanja


Priznanja Zveze kulturnih društev so eden od njenih najpomembnejših znakov prepoznavnosti, ki izhaja iz njene legitimne tradicije. Izguba uglednih priznanj, v katera je organizacija vlagala dolga leta, je prizadela prepoznavnost in zato je morala  ponovna izgradnja sistema priznanj izpostaviti dvoje: vizualno različnost in kontinuiteto.

Osnova so sedanje, že kar uveljavljene znakovne predstavitve Zveze kulturnih društev Slovenije. Pri oblikovanju znaka ZKD Slovenije izhajamo iz romba kot oblika plamena  in isker, ki poletavajo iz njega. Lahko gledamo nanj tudi kot na zvezdno nebo, vendar se mi zdi simbolika plamena bližja tradiciji društvene kulture. Ni pogojeno z evropsko simboliko, upoštevali pa smo jo  v izvedenih znakih, kot je zastava, tudi barvno. Modra, bela in nekaj rumene so konotativno zadosti nevtralne, da ne zbujajo ideoloških pomislekov, so pa tudi kontrastne.

Po pravilniku o priznanjih pred letom 2002  smo podeljevali Zlato medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije in Priznanje Zveze kulturnih društev Slovenije. Zlata medalja se je podeljevala dvodelno – z medaljo s personificirano ploščico in dokument. Zaradi ugleda priznanja smo izročali dokument uokvirjen. Tudi Priznanje ZKD Slovenije smo izročali uokvirjeno.

V obdobju pred letom 2002 je tudi identiteta društev včasih osiromašena, saj so v postopkih ponovne registracije upravni organi celo posegali v imena in jih prilagajali trenutni politični situaciji, pa tudi društva sama so se odpovedovala znakom identitete zaradi možnosti političnega pritiska. Izgubile so se številne Svobode, opuščena so bila imena, pozabljeni so prapori, grbi društev in podobni znaki. Znan je primer, ko naj bi opustili zaradi neznanja ime po Slavku Ostercu, ker so mislili občinski funkcionarji, da gre za partizana. Veljalo bi preučiti načine, kako obuditi te oblike in jih ponovno uveljaviti. Tudi nanje se lahko vežejo naša priznanja – kot trakec ali cof k zastavi, žebljiček na drog prapora, dodatek lovorjevega ali palmovega lista h grbu in podobno.